Tesno sodelovanje

Včasih sem starejše ljudi slišala takole modrovati: »Ti, a veš, da si zakonca z leti postajata podobna, pa ne le na znotraj, ampak tudi na zunaj!« Te trditve sem se spomnila, ko sem dobila v roke zadnjo številko Demokracije. Na prvi strani sem uzrla fotografijo dveh moških, v katerih sem kar tako na prvi pogled začutila neko podobnost. Ko sem obraza pozorneje pogledala, sem ugotovila, da gre za človeka, ki že kar lep čas tesno sodelujeta; je mogoče, da tudi tesno sodelovanje prinaša enak učinek, kot skupno življenje? Prav nič žaljiva nočem biti, a morda enaka stremljenja in nagnjenja, bodisi k pozitivnim ali negativnim željam in dejanjem, resnično zarisujejo v obraz enake ali podobne poteze. Zanimivo naključje pravzaprav, ki pa da človeku misliti. 

Še posebej trden okvir pa je dobilo moje razmišljanje, ko sem nato listala po reviji in se ustavila ob članku, katerega vsebina je namenjena omenjenima dvema osebama oziroma njunemu občasno povezanemu poslanstvu. Lepo je, če ljudje sodelujejo drug z drugim, ni pa lepo, kadar to počno z namenom, da bi njihov načrt škodoval nekomu tretjemu, »ne krivemu ne dolžnemu«, kot se po domače pravi. Že dolgo sem na svetu, kar rada poudarjam, zato lahko trdim, da zelo cenim ljudi, kot so dr. France Cukjati, dr. Vasko Simoniti in mag. Bernard Brščič. To so gospodje, ki so si spoštovanje in ugled pri ljudeh zagotovili s svojim poštenim delom, z zgledom, z verno predanostjo demokratičnim spremembam in domovini, ki jo nenehno branijo s svojo zvestobo in pošteno besedo. Pred očmi se mi začnejo prižigati lučke, ko ne le v omenjenem članku v Demokraciji, ampak vse te dni poslušam in berem, da je prav te ljudi doletela resna obtožba neresne komisije. In pred njo naj bi se zagovarjali? O, kam smo prišli! Besede in ravnanje teh gospodov sodi v sam vrh intelektualne srenje v Sloveniji in Bogu smo lahko samo hvaležni zanje in še za mnoge druge, ki jih morda še čaka zajec v tem grmu. Spominjam se besed iz časa sojenja v zadevi Patria, ko so se mnogi, ki so se seznanili s krivično sodbo, spraševali: »Kdaj bomo pa mi na vrsti, saj brez dokazov lahko potemtakem obsodijo kogar koli?« Smo mar že tam? Bo TV predvajala nadaljevanke in režimski tisk izdajal podlistke nagrajenih avtorjev?