Ko novinarji obmolknejo

Bili smo na predstavitvi Zbornika »Primer JJ.« Tišina, ki sta jo s svojo pripovedjo prekinjala le dr. Andreja Valič Zver in gospod Metod Berlec, je bila tokrat občutnejša kot sicer. Andreja je v svojem uvodu »Kako razumeti pogrome na Janeza Janšo« povedala vse in še veliko več kot to. Lotila se je primerjave med usodama dr. Jožeta Pučnika in Janeza Janše in v svoji pripovedi z veliko mero poglobljenega znanja in poznavanja njunih življenjskih zgodb osvetlila pomen izdaje Zbornika, ki dokumentirano ponazarja potek in sledi dogodkov, ki jih že desetletja režirajo spretne roke znanih režiserjev. Na naši spletni strani je moč prebrati jedro vsebine, ob kateri se mi je znova utrnila tista že tolikokrat izrečena misel: »Umor je umor.« Da, res je, toda v primeru Pučnika in Janše je šlo in gre za drugačen umor, lahko bi dejali za umor na obroke, ki je lahko še veliko hujši od tistega, ko te zadene strel v glavo. Vedno znova ugotavljamo, da pri ljudeh, ki s svojo agresijo in lažmi nenehno povzročajo nemir v ljudeh, gre za neki podzavestni strah, ki jih dobesedno spreminja v neka brezoblična bitja, polna gneva in maščevanja, polna negativne energije. Z njo napadajo svoje izbrane žrtve ter v svojih perverznih sanjah o tem, kako nekoga poniževati, ga streti, mu odvzeti vsakršno možnost uveljavljanja tistih sposobnosti, s katerimi so se že dokazali in s katerimi bi lahko spreminjali svet na bolje, kujejo nove in nove načrte o odvzemu osebnega dostojanstva vsakomur, ki kljubuje njihovi duševni pohabljenosti. Kaj jih moti in zakaj jih moti Janševo vztrajanje na politični sceni? Že davno bi se lahko vdal, k čemur so ga, tudi tisti, ki so mu bili na videz zvesti, zvito nagovarjali,vendar pa ga na njegovo mesto niso postavili oni, ki si tega želijo; drznem si reči, da ga je izbrala neka čudežna moč od zgoraj, ki bojazljivcem iz ozadja onemogoča miren spanec, kajti »razvojna paradigma, za katero stoji Janša, ogroža stare monopole, ki so Slovenijo pripeljali na rob propada«, je dejala dr. Valičeva.

Besedi dr. Valičeve in Metoda sta na koncu utihnili, k besedi so bili povabljeni novinarji, a vprašanj ni bilo. Morda se motim, a bilo je čutiti, ko da so se v luči resnice zlili s poslušalci v dvorani.