Nekultura proti kulturi

Na tem svetu je v teh časih res tako, kot da nihče ne sme več delati dobro za ljudi; vsaj v politiki je tako. Komaj se nekje začne izrisovati pot, ki vodi k uspehu, se že najde kdo, ki pametuje toliko časa, da na koncu prepriča še tiste, ki so se na prvi pogled zdeli modri in pametni. In – zmeda je tu. Uspehi ne pomenijo nič, šteje le modrovanje »modrijanov«, ki potem ne vedo, kje nadaljevati in še manj začeti znova. V kotlu vre, pod njim so podkurili, zdaj pa ne vedo, kako bi pogasili ogenj. Ko sem danes poslušala obrazložitve interpelacije zoper ministra dr. Žigo Turka, nisem dobro razumela, ali ga hvalijo ali grajajo. Naštevanje njegovih »grehov« je bilo tako neprepričljivo, da človek obnemi. S praznimi marnjami se lotevajo prav ministra za kulturo, ki je znan kot garač in ki je po svojem vedenju lahko zgled kulturnikom in ne kulturnikom, kaj šele tistim, ki so si kar tako za šport zaželeli neki ukrep zoper njega, ki se mu v tem primeru pravi interpelacija. Zakaj pravim v tem primeru? Zato, ker interpelacijo zoper njega zganjajo že ves čas, odkar je prevzel ta resor. To, da so ga tako rekoč tudi že fizično ogrožali, da so ga takrat v preddverju Cankarjevega doma pričakali z vreščanjem in kriljenjem rok zoper njega, pomeni lahko samo eno – nekultura proti kulturi, kajti minister je z nasmeškom in z nobeno proti reakcijo mirno prenesel napad nanj. Nobenih lačnih otrok namreč ni po šolah. Imam znanko, ki mi pripoveduje, koliko skrbno pripravljene šolske prehrane še vedno gre v kante za smeti. Hkrati je vodja poslanske skupine SDS gospod Jože Tanko danes upravičeno opozoril na to, da vlaganje interpelacije v tem trenutku le še slabi razmere v državi. Skratka, takega ministra lahko le spoštuješ in tisti, ki se danes dušijo v sovraštvu zoper vse, ki v tej vladi še vztrajajo v korist vseh državljanov Slovenije, bodo nekega dne dočakali močan protiudarec s strani ljudi, ki jim danes nasedajo. Laž ima kratke noge in razočaranje bo močno boleče.