Kdor ga že dolgo pozna, ve, da mu je korak nazaj tuj, saj mu dva naprej
pomenita pravo smer. Ne gre mu za šalo, ko se za domovino dogajajo
pomembne stvari, nenehno hiti, kot da bi se bal zamuditi trenutek, ki bi
bil lahko usoden za ljudi. Njegove hitre poteze so premišljene, tudi
vsaka beseda je usmerjena strogo tja, kamor jo je namenil in včasih
prileti kot puščica, ki preseneti, morda celo zaboli, a učinek je
dosežen. Ko imaš srečo, da ga najdeš izven službenih zidov, odmaknjenega
od nenehnega kovanja načrtov, službenih pogovorov, sej in sestankov,
dobi njegov izraz na obrazu povsem drugačno podobo. Mehkoba glasu in
nasmeha izražata tisto, kar je nekoč o njem zapisal dr. Pučnik: »Janez
je romantična duša!« O njem torej teče beseda. Zakaj si ne bi dovolili o
Janezu Janši napisati vsaj kako prijazno besedo, zakaj se mu ne bi
javno zahvalili za vse, kar je in bo zagotovo še storil v teh dolgih
letih za Slovenijo? Vsaj mi, ki ga poznamo že dolga leta in smo imeli to
srečo, da smo v njem prepoznali tudi tisto človeško plat, ki se pokaže v
domačem krogu, ko se skloni k sinu in ženi, ko se ob praznovanjih zna
poveseliti ali pa ga v nekem trenutku gane žalostna zgodba ljudi z
obrobja. Kar slišim jih, tam v »hramu demokracije«, kak krohot bi
izzvala Pučnikova izjava. Morda tudi moja. A to ne zaskrbljuje, kajti
predvsem Pučnik nikoli ni ničesar izjavil kar tja v en dan, naša
zahvala pa je tudi upravičeno in pošteno dejanje.
Sinoči bi res
manjkal le še tak posladek tistim, ki so si tako od srca prizadevali
vse bolj in bolj naelektriti ozračje z grobimi opazkami. Tisti sem in
tja plešoči »načelni poštenjak čistih rok« je bil obseden kar z neko
blaznostjo. Iz njega so vrele obtožbe, malodane psovke s tolikšno vnemo,
da je bilo videti in slišati tako, kot da bo vsak čas konec sveta. Ko
smo poslušali, kako je nenadoma spet nekoga tako zelo strah v tej naši
deželi kranjski, bi bilo krivično, če ne bi tega strahu pripisali prav
njemu. Ne more prikriti, kako išče svoj novi prostor pod soncem, saj ga
je tam, kjer je nekaj let udobno bivakiral na svetli strani planeta,
spoštovan in cenjen minister prav v Janševi vladi in visok funkcionar
njegove stranke, zanj že davno zmanjkalo. Ne more biti več mirnega sna
zanj, saj verjetno ves čas sanja, da naziv »sončni kralj« pripada
vendarle njemu. Bežati, uiti sedanjosti ali begati od enega do drugega
prestola ter poiskati najmehkejšega, je vendarle zahtevno in utrujajoče,
vendarle pa občutek negotovosti ostaja, postaja stalnica v življenju
nekoga, ki mu izdaja ni tuja. Kdo ve, lahko bi se zgodilo, da bi mu
nekdo v zadnjem hipu spodmaknil stol, mu zaril nož v hrbet (to on zna)
in virantovanja bi bilo dejansko za vselej konec. Žalostno, mar ne?
Najbolj žalostno pa je, da je Slovenija znova zajokala, ker ste jo
ranili, ker ste s svojo nevarno in podlo igro, v katero ste potegnili še
nekatere svoje tovariše, zaustavili njen korak na poti navzgor. Velik,
neodpustljiv greh ste sprejeli nase in zanj boste morda morali še kdaj
odgovarjati pred ljudmi, ki so si želeli njenega ponovnega razcveta.
Toda, kar si prislužiš, je tvoje, s to podobo odslej hodiš med ljudmi in
ljudje prepoznajo tvoj obraz; neizbrisen je ta pečat. Vse to verjetno
roji po glavi tistim, ki jim »ne gre za stvar«, ampak za visok
pristanek, za povzpetniški manever, ki pa se ne obnese. Odtod tudi
najbrž sveža zgodba okoli jajc, ki so menda obarvala stene mandatarke. Z
obema rokama se je zbiralec novic oprijel slednje in jo v obliki
obtožbe prilepil stranki SDS. Prikupno! Morda tiho upa, da bo za ta
pogum prejel prvo pohvalo oziroma nagrado iz rok nove predsednice vlade.
Le tako naprej, a vsake zgodbe je enkrat konec. In, da ne bo pomote;
verjetno ste pozabili, gospod poštenjak, da sem se pod odprto pismo, ki
sem Vam ga predčasno namenila, podpisala z imenom in priimkom. Tako bom
storila tudi danes, da Vam ne bo treba zapisati še ene laži, češ da »ste
deležni anonimk, blatenja in vsega tega.« Sicer pa tisti, ki zahtevajo
Vaše opravičilo, že vedo, kaj delajo. Je pa zanimivo, da tudi zdaj, ko
ste dosegli tisto, za kar ste izgorevali v svojem sovraštvu do
predsednika vlade, ne odnehate – alergija?
Ni komentarjev:
Objavite komentar