Obračaš liste časnikov. Nobenega ni, ki ne bi dan za dnem namenil katero
od strani predsedniku SDS Janezu Janši. Vsak korak, vsak najmanjši
dogodek izkoristijo zato, da lahko o njem natvezijo že tisočkrat
ponovljene laži. Ne naveličajo se, to jim je postal vsakdanji kruh, ki
ga potrebujejo za svoj obstoj, zato da kot poslušni fantje in dekleta
ohranjajo svoj prestižni položaj. Hvala Bogu, obstajata vsaj dva
tednika, ki "povesta tisto, kar drugi zamolčijo". Poleg tega pa se na
srečo poleg vsiljevanja lažnih informacij dogajajo v Sloveniji tudi
drugi, pomembnejši, resnico iščoči dogodki, ki kar vpijejo po odkrivanju
resnice. Prav včeraj je bil eden takih dni. Tiskovna konferenca, na
kateri sta prof. dr. Ivan Bele in dr. Lovro Šturm do potankosti
razčlenila vsebino krivične obsodbe v zvezi s Patrio. Če bi bil gluh in
slep, bi zaslutil, o čem teče beseda, kaj šele tisti, ki jim razum in
čutila dovoljujejo spremljati besedo, s katero sta pravnika
pojasnjevala, kje vse tičijo napačne predstavitve sodbe, ki je zgrajena
na veliki laži. In zaradi vseh teh laži, naj bi ljudje šli sedet; zaradi
laži bomo dovolili, da bodo za zapahe znova spravili našega
predsednika, človeka, ki je svoje sposobnosti in svojo pokončnost
dokazal na tolikih področjih? "Ni več časa", da bi obmolknili,
nasprotno, še je čas, da zavpijemo proti tej kruti resnici na ves glas,
da stopimo pred ljudi in jim povemo, da podlegajo zmoti, ko se
pridružujejo klevetanju nedolžnega človeka. Vemo, kako so ravnali z dr.
Pučnikom, poznamo veliko tragičnih zgodb, katerih žrtve so bili prav
tako nedolžni ljudje, nad jamami, kjer leže njihovi posmrtni ostanki, pa
divja horda ubijalcev pleše svoj zmagovalni ples. Včeraj smo ob
predstavitvi knjige Igorja Omerze "Kliči U za umor" poslušali resnično
zgodbo o umoru mladega fanta, o katerem njegova družina štirideset let
ni vedela ničesar – "uzela ga magla", smo temu rekli med in po vojni.
Njegovi svojci, ki so bolečino nosili v sebi dolgih štirideset let, so
včeraj poslušali pripoved o sinu in bratu, za katerega bodo zdaj iskali
zadoščenje po pravni poti. Kot obliž na rano ne zahtevajo ničesar
drugega kot resnico o tem, kje je pokopan ta njihov ljubljeni mladi
fant. Odgovor na njihova vprašanja, zastavljen krvnikom, je seveda molk,
v katerega se že vsa leta zavijajo morilci tisočerih žrtev, med
katerimi so zdaj nekateri prepoznani še kot živi povzročitelji tega
gorja. Spričo vseh teh naknadnih odkritij, spričo očitnih krivic, ki so
se v vojnem in povojnem času dogajale ljudem, se tako v zadevi Patria
sprašujem, kako je mogoče, da ljudje nasedajo lažem, ki bodo v primeru
izvršitve zaporne kazni lahko usodne za Janšo. Smo mar pozabili na Roško
in vojaške zapore, nas Pučnikova zgodba ni izučila, mar na 9 let po
krivici obsojeni Pučnik ni dovolj jasno ogledalo, ki bi si ga morali
postaviti predse, ko se bliža čas, ki ga več ni? Toda Pučnik je vse to
doživljal še v svinčenih časih in je bil tihi proces proti njemu zavit v
popoln molk, ljudem prikrit in skrit za temnimi zidovi ječe. To, kar se
dogaja z Janezom Janšo danes, pa je povsem nekaj drugega. Skupaj s
Pučnikom sta gradila nov svet, demokracijo, s poštenimi branilci svobode
sta skupaj izborila samostojnost Slovenije. Dobili smo svojo državo in
zdaj naj samostojnost nekdanji predsednik vlade in Sveta Evrope ter
predsednik najuspešnejše stranke in vodja opozicije v Sloveniji plača z
zaporno kaznijo, ki se je veselijo tisti, ki bi se ga zaradi svojih
»stolčkov« radi za vselej znebili. Začelo se je z "virantovanjem". Začel
ga je tisti, ki je svojo politično kariero začel graditi v toplem
gnezdu stranke pod vodstvom Janeza Janše, zaradi lastnih koristi pa je
na koncu izdal njega in vse nas. Polna usta korupcije so še vedno
njegova priljubljena tema, ko gre za blatenje drugih, toda, morda pride
čas, ko tudi zanj ne bo več časa, le da varnega zavetja zanj tam ne bo
več. Bog daj, da bi bilo tako, kajti tolikšne sprevrženosti zlepa ne
zaslediš pri človeku, ki se sicer tako rad hvali s poštenostjo.
Danes
sem v Delu prebrala v reklamnem oglasu za Mladino napoved prispevka
Vlada Miheljaka: "Poljub smrti Ustavnemu sodišču". Vsebine ne poznam,
ker Mladine ne berem, a Miheljakov naslov zagotovo ni prijazna napoved
vsebine. Pričakujmo in želimo si le, da bi nam bila usoda naklonjena in
da bi "poljub smrti" posrkal vase ves strup v nebo vpijočih krivičnih
obtožb, da bosta tako svoboda in pravica končno znova pripadla tistemu,
ki ju po pravici pričakuje. Njegova svoboda bo osvobodila tudi vse nas,
ki nas skrbi njegova usoda. Srečno, Janez, in na svidenje v nedeljo ob
praznovanju nove Majniške deklaracije, ki napoveduje obnovitev
prebujenja nove Pomladi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar